“Menihi, učil vas bom Plemenito osmeročleno pot in jo bom analiziral za vas. Poslušajte in skrbno pazite. Govoril bom.”
“Da, častiti gospod,” so odgovorili ti menihi. Blagoslovljeni je rekel tole:
“In kaj, menihi, je Plemenita osmeročlena pot? Pravilen pogled, pravilen namen, pravilen govor, pravilno dejanje, pravilen način preživljanja, pravilen napor, pravilna pozornost, pravilna zbranost.
“In kaj, menihi, je pravilen pogled? Znanje o trpljenju, znanje o izvoru trpljenja, znanje o končanju trpljenja in znanje o poti, ki vodi do končanju trpljenja: to se imenuje pravilen pogled.
“In kaj, menihi, je pravilen namen? Namen odrekanja, namen brez odpora, namen neškodljivosti: to se imenuje pravilen namen.
“In kaj, menihi, je pravilen govor? Vzdržnost od lažnivega govora, vzdržnost od zlobnega govora, vzdržnost od osornega govora, vzdržnost od nesmiselnega klepetanja: to se imenuje pravilen govor.
“In kaj, menihi, je pravilno dejanje? Vzdržnost od uničevanja življenja, vzdržnost od jemanja tistega, kar ti ni dano, vzdržnost od slabega spolnega vedenja: to se imenuje pravilno dejanje.
“In kaj, menihi, je pravilen način preživljanja? Plemeniti učenec, ki se vzdrži napačne oblike načina preživljanja zasluži za svoje življenje s pravilnim načinom preživljanja: to se imenuje pravilen način preživljanja.
“In kaj, menihi, je pravilen napor? Tukaj, menihi, menih ustvarja željo po ne-nastajanju ne-nastalega zla škodljivih stanj; on naredi napor, prebudi energijo, uporabi svoj um in si prizadeva. On ustvarja željo za opuščanjem nastalih zlih škodljivih stanj … On ustvarja željo po nastajanju ne-nastalih dobrih stanj ... On ustvarja željo po nadaljevanju nastalih dobrih stanj, da ne pojemajo, se povečajo, razširijo in dovršijo po razvoju; on naredi napor, prebudi energijo, uporabi svoj um in si prizadeva. To se imenuje pravilen napor.
“In kaj, menihi, je pravilna pozornost? Tukaj, menihi, menih kontemplira telo v telesu, navdušen, jasno dojemajoč, pozoren, z odstranjenim hrepenenjem in potrtostjo z ozirom na svet. On kontemplira občutke v občutkih, navdušen, jasno dojemajoč, pozoren, z odstranjenim hrepenenjem in potrtostjo z ozirom na svet. On kontemplira um v umu, navdušen, jasno dojemajoč, pozoren, z odstranjenim hrepenenjem in potrtostjo z ozirom na svet. On kontemplira pojave v pojavih, navdušen, jasno dojemajoč, pozoren, z odstranjenim hrepenenjem in potrtostjo z ozirom na svet. To se imenuje pravilna pozornost.
“In kaj, menihi, je pravilna zbranost? Tukaj, menihi, oddaljen od čutnih užitkov, oddaljen od škodljivih stanj, menih vstopi in prebiva v prvi jhāni, kar spremlja misel in preiskovanje, skupaj z zadovoljstvom in prijetnostjo, ki je rojena zaradi odmaknjenosti. Z umiritvijo misli in preiskovanja, vstopi in prebiva v drugi jhāni, kar daje notranjo samozavest in poenotenje uma, je brez misli in preiskovanja in daje zadovoljstvo in prijetnost, ki je rojena iz koncentracije. Z ugašanjem, kot tudi od zadovoljstva, živi ravnodušno in pozorno in jasno razumevajoče, izkuša srečo s telesom; on vstopi in živi v tretji jhāni zaradi česar plemeniti izjavljajo: ‘On je ravnodušen, pozoren, ta, ki živi srečno.’ Z opustitvijo ugodja in bolečine in s predhodnim preminutjem veselja in potrtosti, vstopi in živi v četrti jhāni, kar ni niti boleče niti prijetno in vključuje čiščenje pozornosti z ravnodušnostjo. To se imenuje pravilna zbranost.”
vir: Bhikkhu Bodhi - In the Buddha's Words, Wisdom Publications, 2005
Prevod: Bojan Božič / julij 2014